V zgibankah, ki nastanejo ob raztavah Mire Resnik njeno delo ocenjujejo različni kritiki, Anamarija Stibilj Šajn, Iztok Premrov in Saša Bučan, vsi umetnostni zgodovinarji.

Anamarija Stibilj Šajn

ocenjuje, da akademska slikarka Mira Resnik pristopa k svojemu metjeju kompleksno, s širokega življensko navdahnjenega zornega kota. Vse od svojih ustvarjalnih začetkov likovni svet pojmuje kot medijsko odprt in prehoden prostor. Prepleta slikarske, grafične in kiparske prvine, klasično in hkrati sodobno. Njene stvaritve predstavljajo raziskovalno, pronicljivo in gibko likovno govorico, ki nastopa večmedijsko. Čeprav je slika – podoba – šla že neštetokrat skozi spremembe in interpretacije različnih medijev, Mira Resnik vselej poskrbi za njeno drugačno rojstvo. Na kompozicijsko uravnotežen in tehnično dovršen način staplja raznorodne likovnovizualizacijske pristope in gradiva. Iz raznolikosti ustvarja uravnoteženost, ki priča o intenzivnem raziskovanju, o likovnem osmišljanju in vsebinskem poglabljanju zastavljenih ustvarjalnih smernic, o vidu in uvidu tako v likovni medij kot v življenje samo, ki je neizčrpen  vir motivne snovi. Kolažne aplikacije, svojevrstne teksture, perforacije in mreže ter kiparske forme zapolnjujejo in osmišljajo njene prostore življenja.

Iztok Premrov

ocenjuje, da slikarka na svoj ustvarjalni proces gleda kot na nenehno osvajanje novih prostorov in likovnih obzorij, ki ji odpirajo pot k lastnemu likovnemu napredovanju. Z vsem tem se poskuša odzvati na sedanji čas, saj meni da mora ustvarjalec najti neko temeljno soglasje med svojim notranjim svetom in svetom, ki ga živi, v katerem živi in v katerem išče smisel. Most med enim in drugim slikarka nenehno gradi z izvirnimi podobami, neposrednim prepletom svojega razmišljanja , likovnega prizadevanja in prepričljive izpovedi. Eno izmed bistvenih likovnih sredstev, s katerimi ustvarja svoje podobe, so mreže. Ustvarja jih s sestavljanjem najrazličnejših kolažnih elementov in z neposrednimi tkalskimi postopki. Te mrežen strukture imajo vrsto simbolnih pomenov, povezanih po eni strani s kristalnimi mrežami različnih kemijskih spojin, saj je analitska kemija njeno prvotno profesionlno področje. Po drugi strani pa mreže asociirajo na socialno mrežo, ki jo človek ustvari z leti delovanja, življenja in ustvarjanja in predstavlja podlago, na kateri rastemo in notranje bogatimo. Druga dva bistvena elementa njenega likovnega izražanja sta slojenje in barva, ki njenim likovnim podobam vdihneta svojevrstno dinamiko.

Saša Bučan

pravi, da se slikarka, Mira Resnik, po težki osebni izkušnji lažje sooča z zavedanjem pomena trenutka, ki je tukaj in zdaj in nikoli ponovljiv in od nas želi ali zahteva le to, da ga kar se da dobro živimo in občutimo. V enem od teh trenutkov je dokončno dozorela tudi želja in jasno zavedanje umetnice, da mora na pot barve in linije. Tako iz njenega notranjega sveta na plan prihajajo številne likovne zgodbe, izkušnje in izpovedi, ki so v svojem pomenu medsebojno prepletene. Prepletene? Prepletenost je tudi rdeča nit njenih del, kjer v osnovnem principu slikarka ne ( ali le poredkoma) spregovori v figuralnem jeziku ampak se raje obrača v jezik osnovnih linij, barve in materiala, ki skozi abstraktno govorico spregovorijo o avtoričinih mislih in likovnih hotenjih. Linija in preplet posamičnih linij, mreže in medmrežja so v avtoričinem delu stalno prisotna likovna sredstva. Uporaba mreže, črte kot njene osnove, ta simbol prepletanja reprezentira ustvarjalnost in rast. V slednjem lahko iščemo globji pomen iskanja samega sebe znotraj oziroma v umetnosti, v izražanju skozi likovna sredstva. Mreža, splet, vrv- te oblike  sugestivno izražajo prebiranje in odpiranje posameznikovega življenja in sveta kot celote. Mreže in raznoliki prepleti nas na eni strani vodijo po hodnikih posameznika in nam tako odpirajo odgovore, hkrati pa imajo te mreže tudi nasprotno, negativno konotacijo, kjer nastopijo kot orodje zaprtja, vezanja . Ko ta dva pola istega simbola povežemo, dobimo črno bele odgovore, kjer se prepletajo užitek in bolečina, zdravje in bolezen  in nenazadnje življenje in smrt. Mirin svet se najpogosteje obrača stran od gestualne umetnosti.